Podjetja v sektorjih, ki imajo koristi od davčnih olajšav pri plači, se lahko odločijo, da režim opustijo pred njegovim iztekom, ki je predviden za leto 2028. Postopna ponovna uvedba davkov, ki se začne leta 2025 in traja do leta 2027, režim za številne sektorje zmanjšuje, pravi Pedro Ackel, direktor za pravo in davke pri Brazilskem združenju ponudnikov administrativnih podpornih storitev (Abrapsa).
»Zakon, ki je bil sprejet letos, predlaga prehodni proces, zaradi katerega bo režim oprostitve davka na plače iz leta v leto manj privlačen za številna podjetja,« pravi Ackel. Glavna prednost režima oprostitve davka na plače je bila zamenjava 20-odstotnega prispevka za socialno varnost od plač s prispevkom, izračunanim na podlagi bruto prihodka podjetij, imenovanim prispevek za socialno varnost od bruto prihodka (CPRB), s stopnjami od 1 % do 4,5 %. Ta način je bil še posebej koristen za podjetja z velikim številom zaposlenih, kot so tista v tehnološkem, gradbenem in 17 drugih sektorjih gospodarstva.
Vendar se bodo podjetja od leta 2025 naprej soočala s hibridnim davčnim sistemom, v katerem se bo davčna stopnja od bruto prihodka postopno zniževala, medtem ko se bo davek na plače postopoma ponovno uvajal. Leta 2025 se bo na primer stopnja prispevka za socialno varnost od bruto prihodka (CPRB) znižala na 80 % trenutne vrednosti, podjetja pa bodo morala plačevati 5-odstotni prispevek na plače. Leta 2026 se prispevek davka na plače zviša na 10 %, leta 2027 pa doseže 15 %, medtem ko se stopnja CPRB še naprej znižuje. Ta prehodni model je povzročil zaskrbljenost v delovno intenzivnih sektorjih, ki že razmišljajo o možnosti izstopa iz sistema pred letom 2028.
Finančni vpliv na prizadeta podjetja in sektorje
»Predlagani hibridni davčni sistem lahko povzroči, da se bodo stroški podjetij, ki že imajo visoko število zaposlenih glede na prihodke, od leta 2025 naprej povečali,« pojasnjuje Pedro Ackel. Ugotavlja, da bo imela projekcija stroškov in prihodkov zaposlenih odločilno težo pri izbiri podjetij med ohranitvijo ali opustitvijo režima oprostitve davka na plače. »Za tista podjetja, katerih število zaposlenih predstavlja znaten del njihovih prihodkov, se lahko novi režim izkaže za finančno nevzdržnega, kar jih bo spodbudilo, da program zapustijo pred letom 2028 in se vrnejo k običajnemu režimu davka na plače.«
Nekateri sektorji, kot sta tehnologija in gradbeništvo, so zaradi tega prehoda še posebej prizadeti, saj plače predstavljajo velik delež bruto prihodka v teh sektorjih. Številna podjetja v teh sektorjih se lahko odločijo, da bodo davčno oprostitev opustila že leta 2025 zaradi povečanega davčnega bremena, ki ga prinaša novo pravilo.
Možna vrnitev "pejotização" (praksa zaposlovanja delavcev kot neodvisnih izvajalcev namesto kot zaposlenih)
Ena od možnih posledic tega zvišanja davkov je vrnitev prakse »pejotização« (zaposlovanja zaposlenih kot samostojnih izvajalcev), ki podjetjem omogoča, da se izognejo stroškom dela, kot so FGTS (brazilski odpravninski sklad), 13. plača in regres za dopust. Z novim scenarijem progresivnega obdavčevanja je možno, da bodo podjetja začela razvijati projekte »pejotização« za visoko plačana delovna mesta, s katerimi bodo poskušala zmanjšati stroške, ki jih bo povzročilo zvišanje davkov.
Praksa »pejotizacije« (oblika prikrite zaposlitve), ki je v zadnjih letih izgubila zagon zaradi nasprotujoče si sodne prakse, bi lahko ponovno pridobila na veljavi, če bi olajšave pri davku na plače postale finančno nevzdržne za velika podjetja. »Najbolj bodo prizadeti strokovnjaki na strateških položajih in z visokimi plačami, saj je 'pejotizacija' alternativa za zmanjšanje stroškov dela za ta delovna mesta,« dodaja Ackel. Prav tako navaja, da je pred kakršno koli odločitvijo v zvezi s tem priporočljivo analizirati delovna in davčna tveganja.
Prihodnost davčnih olajšav in reforme davka na plače
Reforma davka na plače, predvidena za leto 2025, bi lahko neposredno vplivala na prihodnost režima oprostitve davka na plače. »Potekajo razprave o širši reformi obdavčitve plač, zaradi katere bi lahko oprostitev davka na plače postala nepotrebna že pred letom 2027,« navaja. Poudarja, da je cilj preučene reforme ustvariti učinkovitejši in manj obremenjujoč davčni sistem za podjetja, kar bi lahko pospešilo konec trenutnega režima oprostitev.
Kljub temu Pedro poudarja, da je sicer še prezgodaj, da bi zagotovo rekli, kakšen bo vpliv te reforme, vendar bo ta prinesla znatne spremembe v brazilsko davčno krajino in da se morajo podjetja zavedati morebitnih sprememb v režimu prispevkov. »Predna ukinitev oprostitve davka na plače bi lahko postala resničnost, če bo reforma prinesla ugodnejše ali poenostavljenejše alternative za obdavčitev plač,« zaključuje.
Z načrtovano postopno ponovno uvedbo davka na plače med letoma 2025 in 2027 bi lahko režim oprostitve davka na plače, ki trenutno koristi delovno intenzivnim sektorjem, postal manj privlačen. Podjetja v sektorjih, kot sta tehnologija in gradbeništvo, že razmišljajo o opustitvi režima in se odločajo za vrnitev k tradicionalnemu modelu prispevkov na plače. Poleg tega se kot alternativa za zmanjšanje stroškov dela pojavlja uporaba neodvisnih izvajalcev (v Braziliji znanih kot "pejotização") za ključne strokovnjake. Reforma davka na plače, predvidena za leto 2025, bi lahko opredelila prihodnost tega režima in izvedljivost njegovega nadaljevanja.
