Ko zjutraj vklopite računalnik, ne razmišljate o varnostnih območjih ali požarnih zidovih. Razmišljate o dostopu do e-pošte, internih sistemov, finančnih aplikacij in orodij za sodelovanje. Ne da bi se tega zavedali, je to vsakdanje dejanje postalo središče največjih digitalnih groženj današnjega časa.
Danes prednostna vstopna točka za napadalce ni več zaščiten strežnik, temveč nič hudega sluteči uporabnik z njegovo ranljivo digitalno identiteto. V Braziliji in Latinski Ameriki je zaščita dostopa postala nova meja kibernetske varnosti – izziv, ki bo, ko ga bodo podjetja razumela kot strateško prednostno nalogo, popolnoma spremenil potek boja proti digitalnim napadom.
Ogroženi prijavni podatki in lažno predstavljanje (phishing) sta danes postala eden glavnih vektorjev vdorov. Nedavne študije kažejo, da vsaj 74 % varnostnih incidentov vključuje neko obliko človeške napake ali socialnega inženiringa kot začetni vektor, pri čemer je lažno predstavljanje najpogostejša metoda.
Z drugimi besedami, napadalci pogosto z zavajanjem prepričajo zaposlene, da razkrijejo gesla ali kliknejo zlonamerne povezave, kar utira pot vdoru. Poleg tega obilica uhajanja poverilnic na internetu to težavo še poslabša: leta 2024 je Bitsight zabeležil 2,9 milijarde edinstvenih ogroženih poverilnic, kar je skok z 2,2 milijarde leta 2023. Poleg tega je bilo od aprila 2024 po vsem svetu razkritih več kot 19 milijard poverilnic.
Ti podatki pojasnjujejo, zakaj so digitalne identitete postale "zlato" hekerjev – z nepooblaščenim dostopom do legitimnih računov lahko zlahka zaobidejo tradicionalne obrambne mehanizme.
Od oboda do ničelnega zaupanja: preprečevanje, osredotočeno na identiteto
Zaradi te težave številna podjetja v Braziliji in tudi v Latinski Ameriki ponovno premišljujejo o svojih obrambnih strategijah, da bi identiteto postavila v središče varnosti.
Modeli in kontrole, ki so nekoč veljali za napredne, so zdaj nepogrešljivi za preprečevanje groženj identiteti, preden povzročijo škodo. Ključni preventivni pristopi vključujejo pristop ničelnega zaupanja, ki znatno zmanjša površino napada z omejevanjem lateralnih premikov napadalcev, ki pridobijo poverilnice.
Poleg tega večfaktorska avtentikacija (MFA) dodaja dodatne plasti varnosti dostopu do računov in praktično odpravlja napade, ki se zanašajo izključno na ukradena ali ogrožena gesla prek lažnega predstavljanja – kar potrjujejo tudi nedavne študije, ki kažejo, da skoraj vsi ogroženi računi niso uporabljali MFA.
Vzporedno z robustnimi politikami upravljanja identitet, kot sta načelo najmanjših privilegijev in stalno spremljanje dovoljenj, se drastično zmanjšajo vrzeli, ki so na voljo kibernetskim kriminalcem. V kombinaciji z naprednimi tehnologijami, kot sta zaznavanje in odzivanje na grožnje identitete (ITDR) ter analitika vedenja uporabnikov in entitet (UEBA), ki lahko v realnem času zaznajo nenavadno vedenje, te prakse omogočajo predvidevanje groženj in preventivno delovanje, s čimer preprečujejo, da bi se majhne začetne napake ali odstopanja razvila v resne napade. Tako lahko organizacije proaktivno ukrepajo proti sodobnim grožnjam in dosledno krepijo svojo digitalno obrambo.
Regionalna tveganja in nujnost proaktivne preventive
Sprejetje tega preventivnega, na identiteto osredotočenega pristopa ni le trend, temveč strateška nujnost. Tako Brazilija kot Latinska Amerika se soočata s specifičnimi izzivi: skupine za izsiljevalsko programsko opremo in vohunjenje imajo Brazilijo za prednostno tarčo, pri čemer združujejo prizadevanja lokalnih in mednarodnih kriminalcev v kompleksnih napadih.
Mnogi od teh napadov izkoriščajo vrzeli v varnosti identitete – pa naj gre za napačno konfiguriran strežnik, VPN, zaščiten le z geslom, ali neusposobljene uporabnike, ki postanejo žrtve prevar. Če k temu dodamo še proračunske omejitve in pomanjkanje specializiranega varnostnega osebja, ki vpliva na številna lokalna podjetja, dobimo scenarij, v katerem je preprečevanje veliko učinkovitejše od sanacije.
Resna kršitev lahko povzroči več milijonov realov finančne škode, prekinitev storitev in izgubo zaupanja. Po drugi strani pa vlaganje v preprečevanje prinaša izboljšave učinkovitosti in varnosti: zmanjšuje število incidentov (preprečevanje izpadov), skrajša čas, porabljen za odzivanje na nujne primere in preiskave, ter ščiti ugled organizacije.
V javnem sektorju in malih in srednje velikih podjetjih lahko proaktiven pristop sprosti sredstva, ki so bila prej porabljena za "gašenje požarov", in jih uporabi za inovacije in rast, hkrati pa zagotavlja skladnost z zakoni, kot je LGPD (brazilski splošni zakon o varstvu podatkov) in drugi predpisi o varstvu podatkov.
Identiteta v središču strategije
Strateško gledano je vlaganje v preprečevanje groženj identiteti ključnega pomena za zagotavljanje poslovne kontinuitete in zaupanja. Organizacije, ki uvajajo močno preverjanje pristnosti, politike ničelnega zaupanja in stalno spremljanje računov, ustvarjajo okolje, ki je manj ugodno za napade in bolje pripravljeno na prihodnost. Gre za predvidevanje nasprotnika, preprečevanje njegovih prednostnih tehnik in s tem preprečevanje izgub, še preden do njih sploh pride.
V Braziliji in Latinski Ameriki, kjer ustvarjalnost kibernetskih kriminalcev še naprej narašča, ta preventivni pristop ponuja ne le večjo varnost, temveč tudi večjo operativno učinkovitost – navsezadnje je veliko učinkoviteje zdaj zgraditi trdno obrambo kot pa se pozneje spopadati s posledicami incidenta.
Ni le priporočljivo, da zaščita digitalnih identitet postane temelj vaše varnostne strategije: prav to bo razlikovalo odporne in uspešne organizacije v dobi naprednih kibernetskih groženj.
Avtor: Felipe Guimarães, glavni direktor za informacijsko varnost – CISO podjetja Solo Iron
